SAIAL raziskovalni projekt
Socio-tehnološka platforma ambientalne inteligence za
podporna okolja
Trajanje: 01.06.2017-31.05.2020
Tip projekta: ESRR/MIZŠ-SAIAL
Vodja projekta: Izidor Mlakar
Vrednost projekta: 146.520 EUR
SAIAL raziskovalni projekt
Socio-tehnološka platforma ambientalne inteligence za
Raziskovalna študija in priprava eksperimentov za namene pridobivanja dejanske informacije o potrebah in zahtevah potencialnih deležnikov AAL tehnologij
V študiji se osredotočimo na zagotavljanje in izboljšanje zmožnosti izvajanja sekundarnih aktivnosti, ki so temelj za funkcionalno bivanje posameznika v družbi in temelj za vključenost v družbo. V prvem delu študije naslavljamo instrumentalne vsakdanje aktivnosti (IADL) na splošno, v drugem delu pa predvsem tehnološki in ne-tehnološki aspekt uporabe tehnologij preko naravne interakcije, kot gonila za manjšo tehnološko ignoranco in bistveno boljšo vključenost v družbo ter posledično izboljšanje kvalitete življenja. Študija se izvede v treh fazah: anketa, individualni intervjuji in evalvacija s pomočjo demonstracije.
Staranje in demografske spremembe v družbah razvitih držav soustvarjajo številne ključne izzive, ki bodo definirali razvoj naše družbe v prihodnosti. Med glavne družbene izzive uvrščamo socialno izolacijo, odvisnost (nezmožnost samostojnega življenja) in tehnološko ignoranco (hitre tehnološke spremene in opuščanje tradicionalnih metod in načinov). V bližnji prihodnosti se bo trend demografskih sprememb stopnjeval, socio-tehnološki izzivi pa imeli vedno večji vpliv. Podobno že danes velja za osebe s posebnimi potrebami. Ključni problem, ki ga kot izhodišče raziskave izpostavljamo je dejstvo da rešitve na področju izboljšanih sistemov podpore in dolgotrajne oskrbe morajo biti ne le zanesljive in široko uporabne ter varne, marveč prilagojene potrebam in željam posameznih uporabnikov. Za njih morajo te rešitve predstavljati realno dodano vrednost katere namen ni omogočitev nečesa česar fizično niso zmožni marveč bistveno izboljšanje izvajanja aktivnosti, ki jih zmorejo vendar v omejeni obliki. Torej nekomu, ki ne more uporabljati nog, ne moremo zagotovi hoje, lahko pa mu bistveno izboljšamo kvaliteto izkušnje pri opravljanju aktivnosti v domu oz. mu omogočimo da s pomočjo podpornih sistemov dejansko aktivnosti izvaja in nadzira sam. Pri čemer pa mu seveda želimo storitev preko ustreznih interakcijskih odzivov približati. Skozi razvoj različnih IKT rešitev za starejše, še bolj pa za ljudi s posebnimi potrebami, se je namreč pokazalo da je tehnološka ignoranca bistven psihološki zadržek pri učinkoviti uporabi ”pripomočkov”. V vseh populacijskih skupinah je moč opaziti da obstaja odpor do neznanega sploh kadar uporabnik na prvi pogled ne prepozna neke izboljšave za njegovo življenje.
Dodana vrednost večmodalne interakcije v varovanih in podpornih okoljih
Osnovne aktivnosti vsakdanje življenja (Activities of Daily Living ADL) zajemajo nabor predvsem osnovnih aktivnosti, ki so potrebne za samostojno življenje (higiena: kopanje in opravljanje potrebe, hoja in transport, oblačenje in česanje, prehranjevanje). Instrumentalne aktivnosti vsakdanjega življenja (Instrumental Activities of Daily Living, IADLs) zajemajo sekundarne vsakdanje aktivnosti, ki bistveno presegajo samostojnost v smislu zagotavljanja preživetja in jih pojmujemo s t.i. samooskrbo. V primeru ADL oz. stopnje odvisnosti v partikularni kategoriji ADL se ljudem zagotovi pomoč preko večinoma usposobljenih posameznikov oz. tehnoloških pripomočkov.. IADL pa niso ”nujne” toliko za preživetje pač pa obl za zagotavljanje določene stopnje kakovosti in tudi socialne/družbene vključenosti. Navadno IADL vključujejo predvsem miselno kompleksnejše aktivnosti oz. organizacijske sposobnosti, torej bolj funkcionalne veščine, potrebne za življenje v skupnosti. Seveda pa je tudi kvaliteta izvajanje le teh oz. zmožnost izvajanja le teh podrejena z fizičnimi zmožnostmi posameznika.
Glavni namen/cilja raziskave
Identificirati ključne funkcionalne parametre uporabniku prilagojene interakcije ter obnašanja in odzivov sistemov v podpornih okoljih za starejše in motorično/gibalno ovirane. Pri čemer te parametre želimo oblikovati v smislu identifikacije skozi dosedanje izkušnje, želje in dejansko prepoznano dodano vrednost. Prenos identificiranih parametrov in prepoznane dodane vrednosti na platformo pametnega doma, ki zagotavlja bolj naravno in uporabniku prilagojeno interakcijo s storitvami. Pri čemer personalizacija ni usmerja v grafično adaptacijo vmesnikov marveč v jedro interakcije, torej kako globoko in ”zapleteno” predstaviti neko informacijo, kako avtomatizirati oz. prilagoditi kako implementirati motivacijske elemente, ter kako nepoznano stvar in njeno uporabo približati uporabniku do te mere da bo z njo komuniciral kot s pomočnikom/osebo in bo dejansko sistem prepoznal kot bistven izboljšavo in omogočitveno tehnologijo za izboljšanje kvaliteta življenja in lastne vključenosti v družbo. Torej tudi emocionalna interkacija, ki v uporabnikih vzbudi nek odnos, sistem kot virtualni pomočnik, ki do neke mere nadomesti fizično osebo (recimo oskrbovalca) in namesto uporabnika izvaja nekatere aktivnosti (npr. opomniki, načrtovanje telovadbe in vzpodbujanje, načrtovanje in izvedba nakupov ipd.). Torej tudi dejanska inteligenca in strojno učenje glede na uporabnika.
Izvedba raziskave
- Anketni vprašalnik, ki se posreduje več potencialnim uporabnikom iz obeh ciljnih skupin, torej tako starejšim kot motorično oviranim. Pri čemer bi s pomočjo ankete skušali identificirati ključne klasifikacijske podskupine, ter nekaj repreznetatvinh posameznikov skupine , ki najmanj odstopajo od povprečja.
- Izvedba intervjujev za dejansko indetifikacijo dodane vrednosti in ključnih parametrov personalizacije.
- Izvedba WoZ eksperimentov (Wizard of Oz) s pomočjo katerih lahko izvedemo evalvacijo personalizaicje in hemanizmov do TRL3.
- Dejansko oblikovanje in razvoj storitev personalizacije in eksperimentiranje na TRL4-5.
Aktivnosti programa
Zaključna poročila
PDF dokument.pdf
Sodelujoči v projektu