Raziskovalni program
Napredne metode interakcij v telekomunikacijah
Evidenčna številka: P2-0069 (B) – iz evidence ARRS
Obdobje: 1.1.2018 – 31.12.2023
OBSEG V 2018: 2,65 FTE
Vodja: Kačič Zdravko
Povezava: www.sicris.si
Raziskovalni program
Raziskovalni program vključuje dva programska sklopa (multimodalni vmesniki in zagotavljanje pravilnosti sistemov) in zajema teoretične, razvojne in aplikativne raziskave na področju telekomunikacijskih sistemov in storitev.
Na področju multimodalnih vmesnikov so raziskave osredotočene na razvoj novih načinov verbalne in neverbalne komunikacije, ob upoštevanju ciljnih aplikativnih domen podpornih življenjskih okolij in inteligentnih okolij.
Na področju sistemov govornih tehnologij, ki omogočajo verbalno komunikacijo, so raziskave usmerjene v razvoj novih postopkov predprocesiranja govornega signala, posebej segmentacije akustičnega signala v različne kategorije, kot so govor/negovor, govor/glasba, segmentacija po spolu govorca in segmentacija po pasovni širini prenosnega kanala.
Rezultati tovrstnih raziskav omogočajo izvedbo sistemov razpoznavanja govora v realnih okoljih, kjer se ob govornem signalu pojavljajo tudi drugi akustični signali. Na področju akustičnega modeliranja so raziskave usmerjene v definiranje postopkov, ki bodo na osnovi informacije o govornem signalu (razpoznavanje vizemov) omogočili izvedbo multimodalnih vmesnikov, ki bodo omogočali uporabniku prijazno komunikacijo z vgrajenimi virtualnimi agenti, sposobnimi verbalne in neverbalne komunikacije. Na področju jezikovnega modeliranja so raziskave usmerjene v definiranje postopkov, ki bodo omogočili uspešnejše razpoznavanje tekočega in spontanega slovenskega govora, predvsem z uporabo faktoriziranih jezikovnih modelov z obliko-skladenjskimi informacijami, in jezikovnih modelov z razredi. Prav tako raziskave na tem področju vključujejo razvoj postopkov avtomatskega prevajanja besedil, ki upoštevajo značilnosti govorno orientiranega prevajanja ob uporabi statističnih jezikovnih modelov in faktoriziranih jezikovnih modelov.
Cilj omenjenih raziskav je razvoj sistema avtomatskega razpoznavanja tekočega in spontanega govora z velikim slovarjem besed za slovenski jezik. Uporaba razvitih postopkov segmentacije govora, akustičnega modeliranja in uporaba faktoriziranih jezikovnih modelov omogoča doseganje pomembnega povečanja uspešnosti razpoznavanja govora za testno ciljno aplikacijsko domeno Broadcast News. Raziskave vključujejo tudi načrtovanje in izgradnjo novih jezikovnih virov ter analizo govornega diskurza. V okviru programskega sklopa zagotavljanja pravilnosti sistemov so raziskave izvajane na področju formalne specifikacije in verifikacije sodobnih sistemov. Raziskave vključujejo razvoj sistematičnega pristopa k formalni specifikaciji poštenih vhodno/izhodnih avtomatov s TLA+ ter razvoj splošnih modulov za pouporabo pri verifikaciji različnih sistemov, predstavljenih s temi avtomati, s TLA+ in orodjem TLC za preverjanje modelov. Vključujejo tudi raziskave uporabe formalnih metod za ugotavljanje učinkovitosti.
V okviru raziskav poteka razvoj integriranega razvojnega okolja SpinRCP za formalno verifikacijo sistemov z orodjem Spin.
Zaključna poročila o rezultatih raziskovalnega programa
PDF dokument (raziskovalni_program/ Napredne_URN_NBN_SI_DOC-9FJABTPD.pdf)
Zdravko Kačič
Vodja programske skupine
E-pošta: zdravko.kacic@um.si
Telefon: 02 220 72 20
Kabinet: G2-M18
Vključeni laboratoriji
Laboratorij DSPLAB
DSPLab se v okviru raziskovalnega programa ukvarja s področjem govornih tehnologij in z raziskavami na področju algoritmov in metod, ki so glede na karakteristike jezikov izvirne v svetovnem merilu, ustrezno izboljšuje razpoznavanje govora in njegovo vlogo v različnih kategorijah telekomunikacijskih storitev, kot so: inteligentno okolje, zajem in procesiranje vsebin, naravna komunikacija.
Laboratorij LEIS
Raziskave v domeni vmesnikov med človekom in strojem prihajajo v ospredje še posebej na področju ne-invazivnih metod večkanalnega zajema elektroencefalografskih signalov in spremljanja ritmičnih ter manj ritmičnih kortičnih nihanj z namenom ustvarjanja komunikacijskega kanala oziroma posrednega upravljanja uporabnikovega okolja in računalniških iger ter podpori invalidom.
Laboratorij za mikroračunalniške sisteme
Na področju zagotavljanja pravilnosti sistemov imajo tako pristopi na podlagi akcij kot pristopi na podlagi stanj svoje dobre in slabe lastnosti. Stanjski pristop k specifikaciji in sklepanju o reverzibilnih sistemih pomeni alternativo do sedaj prevladujočim pristopom na podlagi akcij. Za sodobne omrežne tehnologije, kot so programsko določena omrežja in Internet stvari je zelo pomembno pravilno in zanesljivo delovanje.
Aktivnosti programa
